- nanášanje
- -a s (ȃ) glagolnik od nanašati: določen je za nanašanje drv / nanašanje blata in peska v strugo se je tako ustavilo / nanašanje barve, kleja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nanášanje
Look at other dictionaries:
bárvnica — e ž (ȃ) tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic ◊ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brizgálka — e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki 2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka 3. zastar. brizgalna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvásta — e ž (ȃ) kozm. priprava, navadno iz mehkejše tkanine, za nanašanje pudra: okrogla kvasta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lopática — e ž (á) 1. manjšalnica od lopata: a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice // priprava za nalaganje jedi:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lopátka — e ž (á) 1. manjšalnica od lopata: otrok zajema pesek z lopatko // priprava za nalaganje jedi: z lopatko nalagati cmoke na krožnik 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita; lopatica: slikar s čopiči in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nanašálec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. priprava za nanašanje: prodati nanašalec lepila; nanašalec barv, zlata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ometáča — 1 e ž (á) orodje v obliki kovinske ploščice z držajem za nanašanje malte; zidarska žlica: ometača in zidarsko kladivo 2 e ž (á) redko omelo: vzel je ometačo in pomagal pri čiščenju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plázna — e ž (ȃ) obrt. priprava za nanašanje in glajenje malte: pri svojem delu je uporabljal tudi plazno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámorefleksíja — e ž (ȃ ȋ) filoz. nanašanje česa na samega sebe: bivanje in samorefleksija tega bivanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
váljar — ja m (á) 1. navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa: razvaljati testo z valjarjem / kuhinjski valjar 2. priprava, stroj za valjanje: valjar ravna, tlači cestišče; vleči, voziti valjar; drobiti kepe z valjarjem;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
