Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
aludírati — am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prikrito meriti na kaj, namigovati: članek aludira na takratne politične razmere; ne vem, na koga aludira s tem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cíkati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. nav. ekspr. prikrito omenjati kaj, namigovati: na kaj pravzaprav cikate? ne vem, kam cikaš / njegove besede so cikale name // redko na tihem želeti: vedno hodi k sosedu, menda cika na mlajšo hčer 2. redko biti nekoliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ìndiskréten — tna o prid. (ȉ ẹ̑) ki govori o kočljivih, zaupnih stvareh: indiskreten človek; noče biti indiskreten in spraševati o tem / to je zelo indiskretno vprašanje / indiskretno vedenje netaktno, brezobzirno ìndiskrétno prisl.: indiskretno namigovati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
insinuírati — am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., redko namigovati, podtikati: pisec članka je insinuiral, da je dogodek posledica nepazljivosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
namigovánje — a s (ȃ) glagolnik od namigovati: trezno presoditi vsakršno namigovanje; koliko je resnice v teh namigovanjih; opravljiva, zlobna namigovanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlôben — bna o prid., zlôbnejši (ó ō) ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zlobni ljudje so se smejali njegovi nesreči; bil je čemeren in zloben; zloben kot hudič / biti zloben do koga; ne bodi (tako) zloben // ki izraža, kaže … Slovar slovenskega knjižnega jezika
