- namigovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od namigovati: trezno presoditi vsakršno namigovanje; koliko je resnice v teh namigovanjih; opravljiva, zlobna namigovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
namigovánje
Look at other dictionaries:
aluzíja — e ž (ȋ) knjiž. prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cíkanje — a s (ȋ) glagolnik od cikati: vedel je, kam leti cikanje; hudobno cikanje in namigovanje / cikanje sadnega vina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gréti — gréjem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje; sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče // preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
insinuácija — e ž (á) knjiž. namigovanje, podtikanje: take insinuacije je treba odločno zavrniti; na insinuacijo v članku ni reagiral; njegovo enostransko navajanje dejstev se spreminja v nedovoljeno insinuacijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nètákten — tna o prid. (ȅ ā) ki mu manjka takta, olike: netakten človek; ekspr. fant je nekoliko netakten / netaktno namigovanje, vedenje nètáktno prisl.: netaktno reči, se vesti / v povedni rabi bilo bi zelo netaktno, če bi jih sprejela v domači halji;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólizgovorjèn — êna o [ou̯] prid. (ọ̑ ȅ ọ̑ é) ki ni v celoti izgovorjen: polizgovorjena beseda / ekspr. polizgovorjeno namigovanje prikrito … Slovar slovenskega knjižnega jezika
