naméščenec

naméščenec
-nca m (ẹ̑) v nekaterih državah kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti nameščenca; delavci in nameščenci / vodilni nameščenci

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • pláča — e ž (á) 1. do 1965 vsota, ki jo na določena razdobja dobi zaposleni za svoje delo: dobiti, dvigniti, pog. vleči plačo; povišati plače; nizka plača / mesečna plača; osnovna plača; ima stalno plačo; plača po učinku / pisar. nastop službe takoj,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bánčen — čna o prid. (ȃ) nanašajoč se na banko: bančni nameščenec / bančni kredit za gradnjo stanovanj; bančni posli ♦ fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naméščenka — e ž (ẹ̑) ženska oblika od nameščenec: trgovec je svoji nameščenki odpovedal službo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trínajsti — in trinájsti a o štev. (ȋ; á) ki v zapovrstju ustreza številu trinajst: trinajsti rojstni dan; trinajstega [13.] julija; odšel je ob trinajsti (uri) 13h / trinajsto [13.] stoletje od 1200 do 1300 ● žarg. oditi v trinajsti bataljon, trinajsto… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”