ékstra — prid. neskl. (ẹ̑) pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra // s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene grammar — The following is an overview of the grammar of the Slovene language.Grammatical numberThere are four types of inflexion related to the grammatical number in Slovene. The future tense shall be used to demonstrate its usage. The future tense is… … Wikipedia
Grammaire slovène — Article principal : Slovène. La grammaire slovène est l étude de la morphologie et de la syntaxe de la langue slovène. Sommaire 1 Nombres grammaticaux 2 Noms 3 Verbes … Wikipédia en Français
hoté — prisl. (ẹ̄) knjiž. namenoma, nalašč: hote povzročena škoda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hôtoma — prisl. (ȏ) knjiž., redko namenoma, nalašč: hotoma povzročena škoda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
motovíliti — im nedov. (í ȋ) 1. delati kaj, navadno počasi, nerodno: nekaj motovili v gozdu; motovilil je pred vrati; nalašč tako dolgo motovili; že nekaj dni se motovilijo tuji delavci okrog hiše / z nahrbtnikom se je motovilil iz avtomobila / motovilil se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naredíti — ím dov., narédil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj; narediti čevlje, obleko; narediti načrt; narediti nalogo napisati; narediti potico speči; pog. narediti kosilo skuhati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navlàšč — tudi návlašč prisl. (ȁ; ȃ) zastar. nalašč: navlašč mu je knjigo obrnil narobe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdolžíti — ím [u̯ž] dov., obdólži; obdólžil (ȋ í) narediti, imeti koga za krivega česa: obdolžiti koga požiga; obdolžil ga je, da je razbil šipo; po krivem obdolžiti ♦ jur. izraziti mnenje, prepričanje o kom, da je storil kaznivo dejanje obdolžèn êna o:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponevédoma — prisl. (ẹ̄) star. 1. ne da bi se zavedal, nevede: ponevedoma je zaprla otroka v sobo; vedoma ali ponevedoma precenjevati težave / v obravnavi se je ponevedoma zabrisalo bistvo vprašanja neopazno 2. ne namenoma, nehote: ponevedoma povzročiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika