Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nicovală — NICOVÁLĂ, nicovale, s.f. 1. Unealtă de oţel sau de fontă folosită în atelierele de forjă pentru sprijinirea pieselor de metal supuse prelucrării, în operaţiile de deformare plastică prin batere cu ciocanul; ilău. ♦ Unealtă de oţel pe care se bate … Dicționar Român
dvóróg — a o prid. (ọ̑ ọ̑ ọ̑ ọ̄) ki ima dva roga: dvoroga žival / dvorogo nakovalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kládivo — tudi kladívo a s (á; í) 1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom; s kladivom zabiti žebelj v steno; težko kladivo; kladivo in nakovalo; besede so padale trdo kot udarci kladiva; srce mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
náklo — a s (á) star. nakovalo: udarjati s kladivom po naklu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakoválce — a s (ā) manjšalnica od nakovalo: udarjati s kladivcem po nakovalcu ◊ anat. slušna koščica med kladivcem in stremencem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ravnálen — lna o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na ravnanje: ravnalna letev, miza, plošča; ravnalno kladivo, nakovalo / ravnalni stroj za pločevino / ravnalne naprave v vesoljski ladji krmilne naprave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vígenj — gnja m (ȋ) ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem; kovaško ognjišče: vzeti podkev iz vignja; najti ostanke vignja; vigenj in nakovalo / vigenj žari žerjavica v vignju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
