- nakópati se
- tudi nakopáti se -am se in -ljem se dov. (ọ́ á ọ́) zadovoljiti svojo potrebo, željo po kopanju: za danes sva se nakopala in naplavala
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nakópati se
Look at other dictionaries:
nakopati — nakòpati (se) svrš. <prez. nakòpām (se), pril. pr. āvši (se), prid. trp. nȁkopān> DEFINICIJA 1. a. (što) dobiti, izvaditi kopanjem [nakopati krumpir] b. (sebi što) razg. priskrbiti [nakopati sebi brige/nevolju] 2. (čega) dobiti željenu… … Hrvatski jezični portal
nakòpati — (što, se) svrš. 〈prez. nakòpām (se), pril. pr. āvši (se), prid. trp. nȁkopān〉 1. {{001f}}a. {{001f}}(što) dobiti, izvaditi kopanjem [∼ krumpir] b. {{001f}}(sebi što) razg. priskrbiti [∼ sebi brige/nevolju] 2. {{001f}}(čega) dobiti željenu… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nakopáti — kópljem tudi ám dov., nakôplji nakopljíte tudi nakôpaj nakopájte; nakôpal (á ọ, ȃ) 1. s kopanjem priti do določene količine česa: nakopati dovolj premoga; nakopali so tisoč ton rude / nekaj krompirja so že nakopali 2. ekspr., z dajalnikom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bolézen — zni ž (ẹ̑) 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ali z izmečki; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preglávica — e ž (ȃ) nav. mn., nav. ekspr. kar mora kdo narediti, pretrpeti zaradi neugodnih okoliščin, negativnih lastnosti česa: napadi na postojanke so delali, povzročali okupatorju preglavice; ločitev ni brez preglavic; nakopati komu veliko preglavic ∙… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sramôta — e ž (ó) 1. stanje, ko je ugled, veljava koga zmanjšana: bala se je sramote, zato se ni vrnila; ni mogel prenesti sramote, ki ga je zadela; doživeti sramoto; ekspr. nakopati si sramoto / spraviti koga v sramoto / na njegovo sramoto so ga spodili / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vagónček — čka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od vagon: vlak je imel samo tri vagončke 2. igrača, ki predstavlja vagon: otrok se igra z lokomotivo in vagončki; leseni vagončki 3. ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala: naložiti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
