- bíngeljc
- -a [gǝl] m (ȋ) pog. kar visi, binglja: oder, okrašen z lampijončki, pisanimi bingeljci in zastavicami; kapuce z bingeljci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bíngeljc
Look at other dictionaries:
bíngeljček — čka [gǝl] m (ȋ) manjšalnica od bingeljc: lestenec s steklenimi bingeljčki … Slovar slovenskega knjižnega jezika