- nagajívec
- -vca m (ȋ) kdor (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: nagnati, opomniti nagajivca; on je velik nagajivec / ekspr. veter nagajivec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grdávš — tudi grdávž a m (ȃ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ne trpim, da bi se družil s takim grdavšem / vi ste pa res pravi grdavš nagajivec, porednež / kot nagovor: te ni sram, grdavš; spet si se potepal, grdavš grdi i ž (ȃ) redko grdoba, grdež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagajívček — čka m (ȋ) ljubk. manjšalnica od nagajivec: njegova hčerka je velik nagajivček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tresorítec — tca m (ȋ) nar. dolenjsko nagajivec, srboritež: ta tresoritec bi se rad še stepel … Slovar slovenskega knjižnega jezika