- bílnica
- -e ž (ȋ) bot. trava z ozko zganjenimi listi, Festuca: rdeča, travniška bilnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kraslíka — e ž (í) bot. rastlina z več cvetnimi klaski v enostranskem socvetju, Melica: kraslika in bilnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nízek — zka o prid., nížji (í) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. visok: nizek grm, hrib, stol; nizka hiša, klop; nizko čelo, drevo, vzglavje; gospodarsko poslopje je za dva metra nižje od hiše / nizek fant majhen; ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trstíkast — a o prid. (í) 1. podoben trstiki: trstikasta bilka ♦ bot. trstikasta bilnica visoka, groba trava vlažnih travnikov, Festuca arundinacea 2. porasel s trstikami: trstikasto obrežje … Slovar slovenskega knjižnega jezika