- nàdlogár
- -ja m (ȁ-á) nekdaj višji gozdarski uslužbenec: sekanje je nadziral grajski nadlogar
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nad... — ali nàd... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje a) lege, položaja, premikanja nad čim: nadcesten, nadgroben, nadletavati, nadmorski, nadpalubje, nadvoz, nadzidek, nadzidati b) preseganja glede na družbeni, službeni položaj: nadlogar, nadmoč … Slovar slovenskega knjižnega jezika