- nadglavíšče
- -a s (í) geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem; zenit: sonce je v nadglavišču
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
podnožíšče — a s (í) geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem; nadir: nadglavišče in podnožišče ◊ geom. točka, v kateri pravokotnica seka ravnino ali črto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zenít — a m (ȋ) 1. geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem, nadglavišče: sonce je v zenitu; zenit in nadir 2. ekspr. obdobje največje intenzivnosti, učinkovitosti: pisatelj je dosegel svoj zenit; poletje je v zenitu; biti v zenitu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika