- načmeriti
- gl. načemeriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nacméríti se — im se dov. (ẹ ẹ̑) slabš. najokati se: zdaj se je menda že nacmerila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
načemériti — im tudi načmériti im [prva oblika čǝm in čem] dov. (ẹ ẹ̑) narediti kaj čemerno: načemeriti obraz načemériti se tudi načmériti se postati čemeren: ob tej novici se je načemerila … Slovar slovenskega knjižnega jezika