- načemériti
- -im tudi načmériti -im [prva oblika čǝm in čem] dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti kaj čemerno: načemeriti obraz načemériti se tudi načmériti se postati čemeren: ob tej novici se je načemerila
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
načmeriti — gl. načemeriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika