nabójnik

nabójnik
-a m (ọ̑) voj. 1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki: polniti strojnico z nabojnikom; nabojnik s petdesetimi naboji 2. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško; magazin: izprazniti nabojnik // priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje sploh: potisniti nabojnik v revolver; poln nabojnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • magazín — tudi magacín a m (ȋ) 1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin; v magazinih leži veliko blaga; magazin za knjige 2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nabijáč — a m (á) 1. grad. priprava za nabijanje, zbijanje zemlje, betona: nabijati beton z nabijačem / ročni, strojni nabijač 2. knjiž. nabojnik: skrbno je pregledal zapirač in nabijač 3. kdor kaj nabija: nabijač obročev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nabijálnik — a m (ȃ) 1. nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov: z nabijalnikom potisniti kroglo v cev 2. voj. nabojnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nabójnica — e ž (ọ̑) 1. torbica za naboje, ki se nosi navadno ob pasu: zapel si je pas z nabojnicani 2. voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik: dolga nabojnica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • redeník — a m (í) žarg., voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik: mitraljezec z redenikom čez prsi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”