- nabijálnik
- -a m (ȃ) 1. nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov: z nabijalnikom potisniti kroglo v cev 2. voj. nabojnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žerjávnik — a m (ȃ) nekdaj priprava za žerjavico, s katero se prižiga smodnik v topu, stenj na puški: prinesti topničarju smodnik, nabijalnik in žerjavnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika