nabíjati

nabíjati
-am nedov. (í) 1. s tolčenjem, udarjanjem spravljati na kaj: čevljar nabija čevelj na kopito; nabijati obroče na sode / sodar že ves dan nabija škafe // pritrjevati kam, na kaj, navadno z žeblji: nabijati obešalnike na zid; ves dan že nabija podkvice na čevlje / plezal je počasi, ker je sproti nabijal kline zabijal / nabijati žeblje na steno 2. s tolčenjem, udarjanjem polniti kaj: nabijati kalup s peskom / nabijati vrtine za streljanje // polniti orožje z naboji: vojaki so nabijali in streljali; nabijati puško, top / možnarje zna samo on dobro nabijati 3. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: nabijati beton, zemljo // s tolčenjem, udarjanjem delati kaj iz česa: nabijati ilovnato steno / nabijati tla s tolkači 4. ekspr. močno streljati: iz oklopnega vlaka so nabijali za njimi; topovi nabijajo že ves dan 5. ekspr. (zelo) slišno, navadno enakomerno tolči, udarjati: dež nabija na okna, po oknih; nekdo je s pestmi nabijal po vratih / bobni in činele nabijajo že vso noč / slabš. cele dneve nabija po klavirju igra / srce mu je od razburjenja nabijalo v prsih močno tolklo, bílo // redko tepsti, pretepati: fantje so smeli prestopnike nabijati po mili volji 6. ekspr. dvigati, višati: nabijati cene; normo jim nabijajo, plač pa ne zvišajo / nabijajo nove in nove davke nalagajo, predpisujejo 7. elektr. elektriti: nabijati ebonitno palico; tam se delci negativno nabijajo / nabijati baterijo z enosmernim tokom polniti ● nar. zvonovi nabijajo k prazniku zvonijo, pritrkavajo; brezoseb., ekspr. popravljal je strelovod, ko je najbolj nabijalo treskalo; ekspr. ves dan nabijajo tarok igrajo; ekspr. otroci vsako popoldne nabijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; nar. dolenjsko prehladil se je in zdaj nabija cele noči kašlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • nabíjati — (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. nàbījām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}nabiti{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • nabijati — nabíjati (koga, što, se) nesvrš. <prez. nàbījām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA v. nabiti (se) ETIMOLOGIJA vidi nabiti …   Hrvatski jezični portal

  • gȁziti — nesvrš. 〈prez. īm, pril. sad. zēći, prid. trp. gȁžen, gl. im. gȁžēnje〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}pritiskom nogu u hodu gnječiti i uništavati [∼ cvijeće; ∼ nasade] b. {{001f}}hodajući u mjestu nabijati, tiskati [∼ zelje] c. {{001f}}prelaziti… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • gnjȅsti — (što, se) nesvrš. 〈prez. gnjètēm (se), prid. rad. gnjȅo/gnjȅla (se) ž, prid. trp. gnjèten, gl. im. gnjètēnje〉 1. {{001f}}(što) nabijati tako da ono što je rahlo ili rastresito dobije oblik čvršće oblikovane cjeline [∼ sijeno; »On kosi i nosi, A …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • rôg — m 〈N mn rògovi/rȍzi〉 1. {{001f}}a. {{001f}}koštan, šupalj ili pun izraštaj na glavi nekih životinja (govedo, srndać) b. {{001f}}takav ili sličan izraštaj na glavi nekih mitoloških bića 2. {{001f}}〈ob. mn〉 poseban organ (puževa), ticalo 3.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • tȁbati — tȁbati2 (koga, se) nesvrš. 〈prez. ām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉 žarg. tući ✧ {{001f}}fr. tȁbati2 (što) nesvrš. 〈prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}nogama nabijati podlogu, tabanima gaziti 2. {{001f}}strojem s… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • tȗći — (koga, što) nesvrš. 〈prez. túčem, prid. rad. tȗkao, prid. trp. tùčen, pril. sad. túkūći, gl. im. túčēnje〉 1. {{001f}}a. {{001f}}(za)davati udarce, udarati koga nanoseći mu bol b. {{001f}}udarati nečim tvrdim o čvrstu površinu tako da se čuje šum; …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • váljati — (što, se) nesvrš. 〈prez. vȃljām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}koturati, kotrljati oble ili valjkaste predmete b. {{001f}}polako ili teško pomicati, ob. kotrljajući 2. {{001f}}(što) a. {{001f}}pritiskajući… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • tabati — tȁbati1 (što) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. nogama nabijati podlogu, tabanima gaziti 2. strojem s valjkom pritiskati podlogu ETIMOLOGIJA vidi taban …   Hrvatski jezični portal

  • rog — rȏg m <N mn rògovi/rȍzi, zb. rògōvlje> DEFINICIJA 1. a. koštan, šupalj ili pun izraštaj na glavi nekih životinja (govedo, srndać) b. takav ili sličan izraštaj na glavi nekih mitoloških bića 2. (ob. mn) poseban organ (puževa), ticalo 3. a.… …   Hrvatski jezični portal

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”