- muškatélec
- -lca m (ẹ̑) trta z rumenimi, modrimi ali rdečimi grozdi in muškatnim vonjem; muškat: občutljivost muškatelca za plesen // vino iz grozdja te trte: steklenica muškatelca; muškatelec in rebula
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.