- múkanje
- -a s (ū) glagolnik od mukati: mukanje lačne živine
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
múkanje
Look at other dictionaries:
bíkec — kca m (ȋ) 1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev 2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladóven — in gládoven vna o prid. (ọ̄; ā) 1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote // požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso 2. v zvezi gladóvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múk — a m (ȗ) 1. posamezen glas pri mukanju: votli muki 2. redko mukanje: poslušati muk goveda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
začúti — čújem dov., začúl in začùl (ú ȗ) raba peša zaslišati: začuti korake, udarce; začul je, da prihajajo obiskovalci; v daljavi se je začulo mukanje živine začúvši zastar.: ozrl se je, začuvši znan glas … Slovar slovenskega knjižnega jezika
