- muhálnik
- -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) priprava za odganjanje, pobijanje muh: imeti vejo za muhalnik; udariti, zamahniti z muhalnikom / redko stresti muhe iz muhalnika iz muholovca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
múhovnik — a m (ú) 1. redko muhalnik: sedel je za mizo in udarjal z muhovnikom 2. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela muhovnike ◊ bot. rastlina z dvema nasprotnima jajčastima ali srčastima listoma in zelenkastimi cveti v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika