- mŕtvečev
- -a -o [vǝč] (ȓ) pridevnik od mrtvec: mrtvečev obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mŕtvec — a [vǝc] m (ȓ) knjiž. mrtev človek, mrlič: v vojni so pokopali mrtvece tam, kjer so umrli; gledal je, kateri izmed mrtvecev je njegov brat … Slovar slovenskega knjižnega jezika