- mŕtvec
- -a [vǝc] m (ȓ) knjiž. mrtev človek, mrlič: v vojni so pokopali mrtvece tam, kjer so umrli; gledal je, kateri izmed mrtvecev je njegov brat
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mŕtvec
Look at other dictionaries:
mŕtvečev — a o [vǝč] (ȓ) pridevnik od mrtvec: mrtvečev obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrtvíti — ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je mrtvil roke / premočna svetloba mrtvi oči / srepi pogled kače jo je mrtvil hromil ♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov 2. knjiž. povzročati zmanjševanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vampír — ja m (í) 1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri: pravljice o vilah in vampirjih; kakor vampir je hlepel po krvi 2. slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: lastnik tovarne je bil pravi vampir ◊ zool.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
