- mŕkost
- -i ž (ŕ) nav. ekspr. lastnost, značilnost mrkega: njegov smeh je pregnal mrkost z obrazov; govornikova mrkost / mrkost starega poslopja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mŕkost
Look at other dictionaries:
mrkost — mȑkōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA 1. osobina onoga koji je mrk; smrknutost 2. svojstvo onoga što je mrko; mračno, tamno, zagasito ETIMOLOGIJA vidi mrak … Hrvatski jezični portal
mŕklost — i ž (ŕ) knjiž. mračnost, mrkost: jesenska mrklost / pregnati mrklost z njegovega obraza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrkôba — e ž (ó) knjiž. mračnost, mrkost: sinjina obleke sredi sive mrkobe / mrkoba obraza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omračíti — ím dov., omráčil (ȋ í) knjiž. 1. narediti mrko, neprijazno: težave mu niso omračile obraza; zaradi takega govorjenja se mu je čelo omračilo 2. narediti nejasno, zmedeno: žalost mu je omračila duha; tudi vino mu ni omračilo glave; zaradi mnogih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamračíti — ím dov., zamráčil (ȋ í) knjiž. 1. narediti mrko, neprijazno: ta misel mu je zamračila obraz; ob teh besedah se mu je zamračilo čelo / spletke so mu zamračile zadnja leta življenja 2. narediti nejasno, zmedeno: novica mu je zamračila duha; spomin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
