- bíčevnik
- -a m (í) držaj pri biču: udaril je z bičevnikom po oslu; brinov bičevnik; urezati si palico za bičevnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bíčevnik
Look at other dictionaries:
bíčevka — e ž (í) redko bičevnik: razjahal je in zamahoval z bičevko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíčnik — a m (ȋ) bičevnik: z bičnikom je tolkel konja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brínov — in brínjev a o prid. (í) nanašajoč se na brin: brinov grm, les; nabirati brinove jagode / brinova gmajna / brinov bičevnik; brinov liker … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridŕgniti — em dov., tudi pridrgníla (ŕ ȓ) nar. 1. privezati z vozlom, zanko: pridrgniti nov bič na bičevnik; pridrgniti vrv k vozu 2. priskopariti: pridrgnil je veliko premoženje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
