agnóstičen — čna o prid. (ọ) nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk; njegovo agnostično stališče ◊ med. agnostična motnja agnozija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
asfiksíja — e ž (ȋ) med. huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika: smrt je nastopila zaradi asfiksije; asfiksija novorojenčka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bolézen — zni ž (ẹ̑) 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ali z izmečki; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brnênje — a s (é) glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja ♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
defékt — a m (ẹ̑) okvara, poškodba, zlasti na vozilu: imeti, popraviti defekt; defekt na pnevmatiki; na cilj je pripeljal brez defekta / pog. gumi defekt // pomanjkljivost, motnja, napaka: duševni, etični, telesni defekt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
distoníja — e ž (ȋ) med. motnja mišičnega ali žilnega napona: iskati zdravniško pomoč zaradi distonije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
funkcíjski — in fúnkcijski a o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na funkcijo: funkcijska dolžnost; funkcijska doba ljudske skupščine poslovna / funkcijska klasifikacija naselij / funkcijska motnja organa / funkcijska vrednost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
híba — e ž (í) raba peša napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
motnjáva — e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. nejasnost, zamegljenost ozračja: luči so le slabo prodirale skozi motnjavo / noč se je prelila v motnjavo dneva / gledati v motnjavo brezkončne ravnine / oči so ga pekle od motnjave slabe svetilke; pren., knjiž. motnjave… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paramnezíja — e ž (ȋ) psih. motnja spomina, ki se kaže v zamenjevanju domišljijskih in resničnih dogodkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika