- morjênje
- -a s (é) glagolnik od moriti: morjenje v vojni / morjenje ne more dolgo trajati; nastopati zoper morjenje / morjenje čebel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
morjênje
Look at other dictionaries:
krvolítje — a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: dovolj je bilo krvolitja; prišlo je do strašnega krvolitja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krvoprelítje — a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: prišlo je do strašnega krvoprelitja; narediti konec krvoprelitju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
moríja — e ž (ȋ) 1. ekspr. morjenje, ubijanje: preprečiti morijo; množična, zločinska morija; sredstvo za morijo / volk se je splazil v svinjak in začel morijo // vojna: govorila sta o življenju, ki ga bosta začela, ko bo konec morije; v tretjem letu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
morílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na morjenje: a) mučilne in morilne naprave; morilno orodje, orožje / ekspr. morilna cev, svinčenka / morilni plin; morilno sredstvo b) morilni oder; morilno mesto v taborišču c) nav. ekspr.: morilne bolezni; morilne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rokodélstvo — a s (ẹ̑) 1. nekdaj obrt, pri kateri se s preprostim orodjem kaj izdeluje, popravlja: preživljati se z rokodelstvom; rokodelstvo v srednjem veku ∙ star. krvavo rokodelstvo morjenje, ubijanje 2. slabš. formalno, mehanično opravljanje kakega dela,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
