monolíten

monolíten
-tna -o prid. (ȋ) 1. izdelan iz enega kosa: monoliten steber; monolitna plošča iz belega kamna / monolitna skala // arhit. ki je v enem kosu in iz enotnega materiala: monolitna plošča, stena 2. nav. ekspr. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; enoten: monolitna partija / ta država je monolitna celota / knjiž. njegova knjiga je monoliten organizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • mono... — ali móno... in mono... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število ena: monoklinski, monoliten; monodrama, monokultura …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obelísk — a m (ȋ) visok monoliten kamnit spomenik, ki se proti vrhu piramidasto zožuje: postaviti obelisk; vklesati napis v obelisk; obeliski in piramide // temu podoben spomenik sploh: padlim borcem so postavili spominski obelisk …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”