- monoklínski
- -a -o prid. (ȋ) min., navadno v zvezi s sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena, enosomeren
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
monoklínski
Look at other dictionaries:
monoklinski — mȍnoklīnskī prid. DEFINICIJA v. monokliničan ETIMOLOGIJA vidi monoklin … Hrvatski jezični portal
monokliničan — monoklìničan prid. <odr. čnī> DEFINICIJA koji ima simetriju zasnovanu na kosoj prizmi romboidne baze, kristal koji pripada monoklinskom sustavu [monoklinični kristalni sustav]; monoklinski ETIMOLOGIJA vidi monoklin … Hrvatski jezični portal
azurit — azùrīt m <G azuríta> DEFINICIJA min. monoklinski mineral, tamnomodri bazični bakrov karbonat Cu3 (OH)2 (CO3)2, gorsko modrilo; prisutan je u rudama bakra zajedno s malahitom ETIMOLOGIJA prema boji, v. azur + it … Hrvatski jezični portal
manganit — mangànīt m <G manganíta> DEFINICIJA min. smeđa manganska ruda, manganov oksid hidroksid, pseudorompski, odnosno monoklinski ETIMOLOGIJA vidi mangan … Hrvatski jezični portal
diopsid — diòpsīd m <G diopsída> DEFINICIJA min. monoklinski piroksen, kalcijev i magnezijev silikat različitih boja, nalazi se ob. kao kristal ETIMOLOGIJA di 2 + grč. ópsis: pojava, izgled … Hrvatski jezični portal
ênosoméren — rna o prid. (ē ẹ ē ẹ̄) min., navadno v zvezi s sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; monoklinski … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mono... — ali móno... in mono... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število ena: monoklinski, monoliten; monodrama, monokultura … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sistém — a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem // astr. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
