močíti

močíti
móčim nedov. (ȋ ọ́) 1. delati kaj mokro, navadno z vodo: curek moči skalo; dež moči okno; segla je tako globoko, da ji je voda močila zavihan rokav; močiti prašna, suha tla / lase močiti vlažiti s kako tekočino / pog. na izletu nas je tri dni močil dež je tri dni deževalo; brezoseb.: tri dni nas je močilo; redko zunaj moči dežuje // z močenjem spravljati koga k zavesti: nezavestnega so močili; močili so mu glavo; močiti koga z mrzlo vodo 2. knjiž. opravljati malo potrebo: razposajenci so močili po pločniku; zaradi obolelosti pogosto moči / otrok še moči opravlja malo potrebo v plenice, oblačilo; moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju / ekspr. star pijanec je med preklinjanjem močil plot opravljal malo potrebo ob plotu ● pesn. moj znoj je močil tvoje trte delal sem v tvojem vinogradu zate; ekspr. ko bosta močila grlo, se vama še jaz pridružim pila, popivala; pesn. močiti lica, oči jokati; ekspr. grob je močila z gorkimi solzami jokala je za umrlim; ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok ◊ agr. močiti lan z namakanjem v vodi goditi ga; alp. ruša moči izceja vodo; čeb. panji močijo na žrelih se jim zjutraj pojavljajo kapljice močèč -éča -e: posteljo močeči otroci ♦ fiz. močeča tekočina tekočina, ki omoči stene posode

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • mòčiti — (što, se) nesvrš. 〈prez. īm (se), pril. sad. čēćī (se), gl. im. čēnjē〉 potapati i držati u tekućini …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • močiti — mòčiti (što, se) nesvrš. <prez. īm (se), pril. sad. čēćī (se), gl. im. čēnje> DEFINICIJA potapati i držati u tekućini ETIMOLOGIJA vidi mokar …   Hrvatski jezični portal

  • oróšati — am nedov. (ọ) 1. knjiž. z rošenjem močiti, vlažiti; rositi: pot mu oroša čelo // nekoliko močiti, vlažiti: orošati rastline 2. zastar. namakati, napajati: potok oroša cvetoče travnike …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rosíti — ím nedov., rošèn in rosèn (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce 2. z rošenjem močiti,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • мочить — мочу, укр. мочити, блр. мочыць, ст. слав. мочити βρέχειν (Супр.), болг. моча мочусь , сербохорв. мо̀чити, мо̀чи̑м мочить , словен. močiti. чеш. močiti, слвц. mоčit᾽, польск. mосzуc, в. луж. močic. См. моча, мокрый …   Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера

  • мучить — Древнерусское – мучити. Общеславянское – mociti. Глагол «мучить», обозначающий «причинять страдания» и «истязать», закрепился в русской лексике в XI в. Слово является славянским по происхождению. Похожие слова есть в литовском (minkuti – «мять») …   Этимологический словарь русского языка Семенова

  • mòčēnje — sr 1. {{001f}}〈gl. im.〉, {{c=1}}v. {{ref}}močiti{{/ref}} 2. {{001f}}ukupnost radnji koje se izvode izlaganjem vodi ili drugim tekućinama radi omekšavanja, pranja i drugih, ob. prethodnih namjera [∼ vune; ∼ rublja; ∼ u fotografskoj otopini] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • namákati — (što) nesvrš. 〈prez. nàmāčēm, pril. sad. namáčūći, gl. im. ānje〉 držati u tekućini; natapati, močiti [∼ rublje] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • plákati — (što) nesvrš. 〈prez. plȃčēm, pril. sad. pláčūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}prati, ispirati, splakati 2. {{001f}}a. {{001f}}kvasiti, močiti b. {{001f}}kvasiti, zapljuskivati (obalu) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • tòpiti — (što, se) nesvrš. 〈prez. īm (se), pril. sad. pēći (se), prid. trp. tȍpljen, gl. im. pljēnje〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}činiti da neka tvar prijeđe iz krutog u tekuće stanje prirodnim putem ili zagrijavanjem do odgovarajućih uvjeta [∼ led] b.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”