- bezgávkast
- -a -o [bǝz] prid. (ȃ) ki ima otekle bezgavke: bezgavkast otrok / bezgavkast vrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bezgávčen — čna o [bǝz] prid. (ȃ) nanašajoč se na bezgavke: bezgavčna jetika / bezgavčen vrat bezgavkast … Slovar slovenskega knjižnega jezika