- bezgávka
- -e [bǝz] ž (ȃ) nav. mn. ovalna ali okrogla kepica v mezgovnem tkivu: bezgavke otečejo; dimeljske, vratne bezgavke; vnetje bezgavk
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bezgávka
Look at other dictionaries:
bubón — a m (ọ̑) nav. mn., med. vneta in otekla bezgavka, navadno v dimljah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gólten — tna o [u̯t] prid. (ọ̑; drugi pomen ọ̄) 1. nanašajoč se na golt: goltna bezgavka / spregovoril je s tihim, goltnim glasom 2. star. požrešen: bil je zelo golten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kazeózen — zna o prid. (ọ̑) med. po videzu, zgradbi podoben zrnatemu siru ali skuti, sirast: kazeozna bezgavka / kazeozna pljučna tuberkuloza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
