- množênec
- -nca m (é) mat. število, ki se množi: množenec in množitelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
množítelj — a m (ȋ) 1. knjiž. kdor kaj veča, povečuje: množitelj kapitala 2. mat. število, s katerim se množi: množenec in množitelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
množíti — ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj številnejše: s spretno igro je hitro množil frnikole; izostanki pri delu so se množili; sovražniki se množijo, prijatelji se pa umikajo; počitniške hišice so se ob reki hitro množile // delati kaj večje: množiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
multiplikánd — a m (ā) mat. število, ki se množi; množenec: multiplikand in multiplikator … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomnožíti — ím dov., pomnóžil (ȋ í) 1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati // narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmnožíti — ím dov., zmnóžil (ȋ í) mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zmnožiti dve števili … Slovar slovenskega knjižnega jezika