cép — a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cépec — pca m (ẹ) 1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih // redko del cepca, s katerim se udarja; cep: cepec z grčasto bunko 2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec 3. ekspr. neolikan ali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cepìč — cepíča m (ȉ í) 1. enoletni poganjek, s katerim se cepi: cepič se je prijel; prirezati cepič; jablanovi cepiči; cepiči najrodovitnejših trsov 2. redko preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: pokanje cepičev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
domlatíti — in domlátiti im dov., tudi domláčen (ȋ á) končati mlačev: domlatili smo že včeraj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
končeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti: končujemo priprave na občni zbor; publ. z zidavo že končujejo; čas njegove strahovlade se končuje / s temi ukrepi se končuje ekstenzivno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlačva — gl. mlačev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlát — í ž (ȃ) nar. vzhodno mlačev, mlatev: biti utrujen od mlati / iti v mlat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlatílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na mlačev, mlatev ali mlatenje: mlatilni pod / mlatilni stroj mlatilnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlatítev — tve ž (ȋ) nar. vzhodno mlačev, mlatev: ob mlatitvi postrežejo z gibanicami, svinino in pijačo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odnehováti — újem nedov. (á ȗ) 1. prenehavati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo: mlačev je bila zanje pretežka, drug za drugim so odnehovali 2. popuščati: na materine prošnje je začel odnehovati / vezi odnehujejo / bolečine odnehujejo … Slovar slovenskega knjižnega jezika