Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
toaléten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na toaleto: toaletni dodatki / toaletni prostori; toaletna mizica mizica s toaletnimi potrebščinami; toaletne potrebščine; toaletna torbica torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletno milo / toaletni papir… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bambusovína — e ž (í) bambusov les: mizica iz bambusovine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
citronovína — e ž (í) les citronovca: mizica iz citronovine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
instrumênten — in inštrumênten tna o prid. (ē) namenjen za instrumente, orodje: instrumentna mizica ♦ teh. instrumentna plošča plošča s pregledno vgrajenimi instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
intarzíran — a o prid. (ȋ) knjiž. ki ima intarzijo: intarziran predalčnik; intarzirana mizica, skrinja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klúbski — a o prid. (ȗ) nanašajoč se na klub: klubska dejavnost; razmah klubskega življenja / klubski večeri so bili čudoviti / klubska garnitura fotelji s klubsko mizico in navadno tudi s kavčem; klubska mizica nizka manjša miza; klubska soba družabni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konzóla — e ž (ọ̑) 1. arhit. kamnit, lesen pomol iz stene, navadno kot okras: z glavami okrašene konzole; konzola nad oknom // mizica, prislonjena na steno, navadno pred ogledalom: marmornata konzola 2. knjiž. na steno pritrjen podstavek, polica: na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lepotílo — a s (í) sredstvo za lepšanje obraza: uporabljati lepotila; v sobi je dišalo po lepotilih; toaletna mizica z lepotili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúžiti — im, in lužíti in lúžiti im nedov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les 2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo 3. star … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oltárček — čka m (á) manjšalnica od oltar: v kapelici je tudi oltarček // mizica, polica (v stanovanju) z nabožnim kipom ali sliko: ob peči so imeli oltarček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
