- míšičnat
- -a -o prid. (ȋ) ki je iz mišic: jezik je mišičnat organ; mišičnata stena želodca / velik, mišičnat človek mišičast
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
míšičnat
Look at other dictionaries:
jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pretín — a m (ȋ) knjiž. pregrada, predelna stena: velik zaboj, pregrajen s pretini / mišičnat pretin ♦ anat. nosni pretin pregrada iz kosti in hrustanca med levo in desno polovico nosne votline; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rílec — lca [u̯c] m (ȋ) 1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec // ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tróbčar — ja m (ọ̑) nav. mn., zool. sesalci, pri katerih se nos in zgornja ustna razvijeta v dolg mišičnat organ, Proboscidea: trobčarji in kopitarji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tróbec — bca m (ọ̄) 1. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je s trobcem dvignil deblo 2. zastar. trobentač: sprevod trobcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
