betonírati

betonírati
-am nedov. in dov. (ȋ) delati, zidati z betonom: na stavbi že betonirajo; betonirati cesto betoníran -a -o: betoniran pločnik; betonirana tla

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • betonírati — dv. 〈prez. betònīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. betònīrān, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}ugraditi/ugrađivati betonsku smjesu 2. {{001f}}žarg. potvrditi/potvrđivati, osigurati/osiguravati (razliku u sportskom dvoboju koja vodi… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • betonirati — betonírati dv. <prez. betònīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. betònīrān, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. ugraditi/ugrađivati betonsku smjesu 2. žarg. potvrditi/potvrđivati, osigurati/osiguravati (razliku u sportskom dvoboju koja …   Hrvatski jezični portal

  • zabetonirati — zabetonírati svrš. <prez. zabetònīrām, pril. pr. āvši, prid. rad. zabetònīrān> DEFINICIJA učvrstiti što, zaliti što betonom ETIMOLOGIJA za + v. beton, betonirati …   Hrvatski jezični portal

  • betoníranje — a s (ȋ) glagolnik od betonirati: začeti betoniranje temeljev; betoniranje tal; naprave za betoniranje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fínišer — ja m (ȋ) grad. stroj za izdelavo asfaltnega ali betonskega vozišča: betonirati cesto, kotalkališče s finišerji; oglušujoči ropot finišerjev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jáma — e ž (á) 1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves // nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kapníca — e ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico // star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice ◊ geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pilót — 1 a m (ọ̑) 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot 2. pomorski strokovnjak …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”