- betonírati
- -am nedov. in dov. (ȋ) delati, zidati z betonom: na stavbi že betonirajo; betonirati cesto betoníran -a -o: betoniran pločnik; betonirana tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
betonírati — dv. 〈prez. betònīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. betònīrān, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}ugraditi/ugrađivati betonsku smjesu 2. {{001f}}žarg. potvrditi/potvrđivati, osigurati/osiguravati (razliku u sportskom dvoboju koja vodi… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
betonirati — betonírati dv. <prez. betònīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. betònīrān, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. ugraditi/ugrađivati betonsku smjesu 2. žarg. potvrditi/potvrđivati, osigurati/osiguravati (razliku u sportskom dvoboju koja … Hrvatski jezični portal
zabetonirati — zabetonírati svrš. <prez. zabetònīrām, pril. pr. āvši, prid. rad. zabetònīrān> DEFINICIJA učvrstiti što, zaliti što betonom ETIMOLOGIJA za + v. beton, betonirati … Hrvatski jezični portal
betoníranje — a s (ȋ) glagolnik od betonirati: začeti betoniranje temeljev; betoniranje tal; naprave za betoniranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fínišer — ja m (ȋ) grad. stroj za izdelavo asfaltnega ali betonskega vozišča: betonirati cesto, kotalkališče s finišerji; oglušujoči ropot finišerjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jáma — e ž (á) 1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves // nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kapníca — e ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico // star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice ◊ geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pilót — 1 a m (ọ̑) 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot 2. pomorski strokovnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika