mírnost

mírnost
-i ž (í) stanje, lastnost mirnega: njena mirnost ga jezi; hliniti mirnost; dosegel je popolno mirnost / govoriti z narejeno mirnostjo / prirojena mirnost in potrpežljivost / nenavadna mirnost razreda jo je presenetila

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • nȅmīrnōst — ž osobina ili postupak onoga koji je nemiran …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • brezstrástnost — i ž (á) lastnost brezstrastnega človeka: njena ustaljena mirnost in brezstrastnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krôtek — in kroták krôtka o tudi ó prid., krotkéjši (ó ȃ ó) 1. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav: krotek pes, vol / krotka čreda / ko so se konji izdivjali, so postali krotki / ekspr. zver je bila čisto krotka v njenih rokah 2. raba peša miren,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mirnodúšje — a s (ȗ) knjiž., redko mirnost, ravnodušnost: njegov obraz je kazal popolno mirnodušje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mirnodúšnost — i ž (ū) knjiž. mirnost, ravnodušnost: njegova mirnodušnost vzbuja občudovanje / dar je sprejel z največjo mirnodušnostjo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pokójnost — i ž (ọ̄) knjiž. 1. mirnost: obšla ga je globoka pokojnost 2. mir, tišina: v sobi je bila moreča pokojnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sámoobvladovánje — a s (ȃ ȃ) obvladovanje samega sebe: njegova mirnost je dokazovala veliko moč samoobvladovanja; samoobvladovanje in odpoved …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spokójnost — i ž (ọ̄) knjiž. 1. mirnost: njegova spokojnost vzbuja občudovanje / njen obraz izžareva spokojnost / občutiti v sebi spokojnost / spokojnost dihanja 2. mir, tišina: na pokrajino lega spokojnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stóičen — čna o prid. (ọ) 1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost 2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje stóično prisl.: na vse gleda stoično; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stoicízem — zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer, katere vodilno etično načelo je življenje človeka v soglasju z njegovo naravo: stoicizem spada k antičnim materialističnim filozofijam; proučevati stoicizem 2. knjiž. mirnost, ravnodušnost: občudovali so njen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”