- minljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki mine: minljiva bolečina / hitro minljiva lepota / ekspr. tožil je, kako minljivo in ničevo je vse kratkotrajno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
minljív
Look at other dictionaries:
čásen — sna o prid. (á) star. 1. tostranski, zemeljski: njegove časne zadeve se me ne tičejo ♦ rel. molili so za časno srečo, za časni in večni blagor 2. začasen, minljiv: nič ni večno, vse je časno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hitrobéžen — žna o prid. (ẹ ẹ̄) zastar. kratkotrajen, minljiv: hitrobežna slava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèminljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki ni minljiv: neminljiva lepota, ljubezen / neminljiva slava / ekspr. imeti neminljive zasluge za kaj zelo velike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
