- mímoidóči
- -ega m (ȋ-ọ́) kdor gre mimo: mimoidoči se niso dosti ozirali; vsak mimoidoči pogleda v izložbo; prim. iti, mimo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mímoidóči
Look at other dictionaries:
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mímo — prisl. (ȋ) izraža premikanje v bližini in naprej: hoditi mimo; mimo grede se ozira po hišah; ustavil je mimo gredočega kmeta; tam mimo teče reka; elipt.: hotel je kar mimo; stopil je mimo in padel z zidarskega odra ∙ pog. nobenega avtomobila ni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mímogredóči — ega m (ȋ ọ) mimoidoči: veseli obrazi mimogredočih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mimohódec — dca m (ọ̑) knjiž. mimoidoči: vsak mimohodec jo je pogledal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pasánt — a m (ā á) knjiž. mimoidoči: opazoval je obraze pasantov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slučájen — jna o prid. (ȃ) ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: ta pojav ni slučajen; biti vesel slučajnega srečanja / slučajni mimoidoči; slučajna najdba ♦ filoz. slučajni pojav pojav, ki bi bil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
voščeváti — újem nedov. (á ȗ) redko voščiti, želeti: voščevati za god; voščevati si praznike / mimoidoči so mu voščevali dobro jutro … Slovar slovenskega knjižnega jezika
