- metljàv
- -áva -o prid. (ȁ á) vet. okužen z metljaji: metljave živali hujšajo / metljava jetra ∙ ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
metíljav — a o prid. (í) vet. metljav: metiljavo govedo … Slovar slovenskega knjižnega jezika