- mešetárjenje
- -a s (á) glagolnik od mešetariti: za uspešno mešetarjenje je dobil lepo nagrado / po dolgem mešetarjenju so se pogodili / mešetarjenje s konji
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mešétarski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mešetarje ali mešetarjenje: imeti mešetarsko naravo; mešetarsko vpitje / mešetarski posli … Slovar slovenskega knjižnega jezika