- martenzít
- -a m (ȋ) metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
martenzit — martènzīt m <G martenzíta> DEFINICIJA kem. nestabilna struktura u legurama željeza i ugljika ETIMOLOGIJA prema njemačkom kemičaru A. Martensu + it … Hrvatski jezični portal
martenzíten — tna o prid. (ȋ) nanašajoč se na martenzit: martenzitno jeklo / martenzitna struktura jekla … Slovar slovenskega knjižnega jezika