- mánjkanje
- -a s (ȃ) glagolnik od manjkati: pogosto manjkanje v šoli / manjkanje vitaminov v organizmu / redko manjkanje denarja pomanjkanje, primanjkovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pogréšati — am nedov. (ẹ) 1. čutiti odsotnost, manjkanje koga, česa: pogreša prijetno družbo; pogrešati iskrenost, toplino; v knjigi pogrešamo ilustracije; pogrešajo dobrega strokovnjaka / dobro mu je pri njih, ničesar ne pogreša // navadno s prislovnim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
afoníja — e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àgalakcíja — in àgalaktíja e ž (ȁ ȋ) med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezglásnost — i ž (ā) knjiž. značilnost brezglasnega: brezglasnost noči ♦ med. brezglasnost govora po operaciji grla manjkanje glasovnega zvena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezmléčnost — i ž (ẹ) med., vet. manjkanje mleka po porodu: brezmlečnost dojk, vimena / brezmlečnost krave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nedostátek — tka m (ȃ) zastar. pomanjkljivost: odpraviti nedostatke; delo je polno nedostatkov // pomanjkanje, manjkanje: bolezen zaradi nedostatka vitaminov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèték — a m (ȅ ẹ̑) manjkanje, pomanjkanje teka: bolezen se začne z glavobolom in netekom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogrešíti — ím dov., pogréši; pogréšil (ȋ í) 1. narediti napako: pogrešila je, ker ga ni povabila; velikokrat pogreši / kaj si pa pogrešil 2. ugotoviti, opaziti odsotnost, manjkanje koga, česa: takoj ga je pogrešila; bal se je, da ga ne bi pogrešili / kdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika