- manihéjec
- 1 -jca m (ẹ̑) rel. pristaš maniheizma: ni skrival svojih simpatij za manihejce ------ 2 -jca m (ẹ̑) zastar. upnik: v predalu so ležala pisma odpravljenih manihejcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.