- bendžo
- gl. banjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bendžo — bȅndžo m <G a, N mn m i/ob. sr (ova) a> DEFINICIJA glazb. žičani instrument sa 4 do 6 žica preko čije je rezonantne kutije kružnog oblika zategnuta koža, vrlo popularan u ranom jazzu i countryju; banjo ETIMOLOGIJA engl. banjo ← jamajk.engl … Hrvatski jezični portal
banjo — tudi bendžo a [béndžo] m (ẹ̑) ameriško glasbilo, podobno kitari: zvoki banja, mandoline in kitare … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bluegrass — (izg. blȗgrās) m DEFINICIJA glazb. podžanr countryja izvorno najbliži tradicionalnom country zvuku, karakterističan po brzom tempu, bogatoj vokalnoj harmoniji i tradicionalnim glazbalima (violina, bendžo, itd.) ETIMOLOGIJA engl … Hrvatski jezični portal
banjo — m DEFINICIJA v. bendžo … Hrvatski jezični portal
bania — (izg. banȉja) ž DEFINICIJA glazb. senegambijski žičani instrument sličan lutnji s kruškolikim drvenim ormarićem za rezonanciju, usp. bendžo ETIMOLOGIJA egz … Hrvatski jezični portal