- malovrédnost
- -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost malovrednega: malovrednost del, ki jih ta kritika obravnava / padel je na dno malovrednosti in malopridnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gnilôba — e ž (ó) 1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij: povzročati, preprečevati gnilobo; gniloba lesa, koruze, sadja; duh po gnilobi / gniloba se prenaša z enega sadeža na drugega / zobna gniloba // gnila snov: izrezati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nevrédnost — i ž (ẹ) star. malovrednost, ničvrednost: težko je bilo živeti s sosedi zaradi njihove nevrednosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ničémnost — i ž (ẹ̄) zastar. malovrednost, ničvrednost: zavedal se je svoje ničemnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
triviálnost — i ž (ȃ) knjiž. 1. vsebinska praznost, obrabljenost, malovrednost: pesmim so očitali trivialnost / trivialnost melodike / opozarjali so ga na površnosti in trivialnosti v spisu 2. vsakdanjost, nepomembnost: povezovanje vzvišenosti in trivialnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaníkrnost — i ž (ȋ) slabš. 1. neskrbnost, malomarnost: očitati učencu zanikrnost; zanikrnost pri delu / storiti kaj iz zanikrnosti 2. zanemarjenost, umazanost: zanikrnost in zapuščenost železniške postaje; nered in zanikrnost v hiši 3. ničvrednost,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika