- belúšev
- -a -o (ú) pridevnik od beluš: beluševi vršički, dušeni na maslu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
belúšev
Look at other dictionaries:
belúš — a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špárgljev — a o prid. (á) pog. belušev: špargljevi poganjki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vršíček — čka m (ȋ) 1. zgornji del rastline, drevesa, kjer ta raste v višino: iz snega so moleli brinovi vršički / poščipati rastlinam vršičke, da bolj košato rastejo; gosenice so pojedle vršičke sadik / splezati v vršiček drevesa; najlepši sadeži so v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
