- makníti
- in mákniti -em dov. (ȋ á) star. premakniti: plug je maknil na ogon / bil je pijan, da ni več maknil jezika makníti se in mákniti se iti stran, oditi: več dni se ni maknil od doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mekniti — gl. makniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika