remanénten — tna o prid. (ẹ̑) fiz., navadno v zvezi remanentni magnetizem magnetizem, ki ga ohranijo nekatere snovi tudi zunaj magnetnega polja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zêmeljski — tudi zémeljski a o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na zemljo: zemeljski polmer; zemeljska površina; proučevati zemeljsko zgodovino; zemeljsko središče / zemeljski ugrez / zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / zemeljska… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eléktromagnetízem — zma m (ẹ̑ ȋ) elektr. magnetizem, ki nastane pod vplivom električnega toka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
géomagnetízem — zma m (ẹ̑ ȋ) fiz. magnetizem Zemlje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
magnétičen — čna o prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na magnetizerje ali magnetizem: z magnetično močjo kaj napraviti / magnetično stanje 2. magneten: magnetične lastnosti / magnetično železo magnétično prisl.: njegove oči so nas hotele magnetično pritegniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritegníti — in pritégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. s sunkovitim gibom spraviti a) bližje k sebi: pritegnil je stol in sedel; pritegnila je otroka in ga objela / legel je na tla in pritegnil noge k sebi skrčil b) v večjo bližino česa: pritegniti ladjo k obali;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritegováti — újem nedov. (á ȗ) 1. s sunkovitimi gibi spravljati a) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem 2. s potegom, potegi delati a) da je kaj bolj napeto:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
