- belokóžec
- -žca m (ọ̑) človek bele rase; belec: bila sta edina belokožca na otoku
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
belo... — 1 prvi del zloženk nanašajoč se na bel: belodlak, belokožec; belogardist, belokranjski 2 prvi del zloženk, kakor belopikčast, belorožnat, belosiv, belozelen ipd., gl. bel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
belokóžnik — a m (ọ̑) zastar. belokožec, belec … Slovar slovenskega knjižnega jezika